Peter Karner

Naj novo leto srečno bo,

z uspehi le napolnjeno!

Karol Gornik (1949-2015)

Nepričakovano nas je zapustil Karli, sošolci so ga klicali Čarli. Tako iznenada in nepričakovano nas je zapustil, da veliko članov kluba tega ni moglo verjeti. Z jadralnim letenjem se je začel ukvarjati v svojih zrelih letih, ko je bil že v odgovorni službi in imel je družino. Zaradi njegove telesne višine, je Blanika letel  brez sedeža. Po večurnem letenju se je velikokrat pritoževal, da ga boli zadnja plat. Verjel sem mu, pa sem ga vedno potolažil, da se brez muje, še čevelj ne obuje. Nasmehnil se je in zamahnil z roko. Ko sva se po letenju pogovarjala, se je vedno rad pohvalil, da ima dober "občutek".  Zelo rad je igral tenis. Da bi bil še več časa na letališču, je prišel na idejo, da bi si klub zgradil teniško igrišče. K sodelovanju je pritegnil še Toneta Stoparja, jaz pa sem sodeloval po službeni dolžnosti. Rečeno storjeno in tako je klub dobil še teniško sekcijo. Ko nam je neurje odkrilo streho hangarja, se je takoj odzval na moj klic, rabim tvojo pomoč. Tako je bilo vedno ko sem potreboval njegovo pomoč. Bil je pravi prijatelj! Karlija ni več, ostaja bo le spomin na prijatelja jadralca.

Milan Krivec-Emil (1935 - 2015)

Našega Emila ni več. Zgubil je boj z boleznijo, s katero se je bojeval že nekaj časa. Vedeli smo, da je bolan toda vedno se je vračal na travnik vesel, da bo spet lahko letel. Bil je jadralni in motorni pilot. Kot jadralni pilot je bil najbolj ponosen, da je v Subotici opravil prelet tristokilometerskega trikotnika in tako izpolnil pogoj za zlato "C" značko. Dolga leta je bil član v izvršilnih organih kluba. Do konca je opravljal funkcijo predsednika komisije za priznanja. Bil je izredno natančen pri vodenju dokumentacije na vseh področjih. Kot motorni pilot se je rad pohvalil, da je redni član trenažne eskadrilje rezervnih pilotov na Brniku. Radi smo ga poslušali, ko je govoril o kakšni zgodbi iz njegovih letalskih dogodivščin. Nikoli se ni hvalil, povedal je tako kot je res bilo. Poštenost je bila njegova velika vrlina. Sledovi njegovega dela v Aeroklubu Celje bodo še dolgo vidni, zato ga bomo ohranili v trajnem spominu.

 Kot opazovalec sem se s kamero udeležil tretje tekme radijsko vodenih jadrnic kategorije F5G. Pri teh jadrnicah je omejena le dolžina jadrnice na 75 centimetrov, medtem ko so je vse ostalo prepuščeno  sposobnostim in znanju lastnikov. Niko Skočir, član Brodarskega kluba steklarna Hrastnik je na zadovoljstvo vseh, vzorno organiziral tekmo. Veter spremenljive smeri je včasih ponagajal tekmovalcem, tako da so nekateri manj vešči tekomovalci imeli kar nekaj težav. Tekma je potekala hitro in brez zapletov. Video.

Franc Peperko-Ferenc (1945-2015)

V spomin na prijatelja, ki se je za vse življenje zapisal  jadralnemu letenju. Bil je tudi motorni pilot. Neskončno je užival v dolgih preletih, s katerih se je vračal poln vtisov nad čudovito naravo, ki jo je občudoval s ptičje perspektive. Rad je tekmoval, vendar z veliko mero varnosti. Vest, da ne bomo več jadrali skupaj, nas je vse pretresla. Mnogo prezgodaj nas je zapustil! Ostal bo samo spomin na lepe trenutke, ki smo jih preživeli najprej v modelarski delavnici in nato v zraku kot jadralni piloti. Zelo te bomo pogrešali, Ferenc! Ferencu v slovo.

Še nekaj mojih spominov na najino dolgoletno druženje.