Peter Karner

Click here to edit subtitle

Dogodli v letu 2016


V novem letu 2016 vam želim mir v duši,

zdravje v telesu in ljubezen v srcu.

 Na novegaleta dan ob 14.00 so se pogumni plavalci na špici v Celju, pognali v valove Savinje. Temperatura zraka je bila -3?C, medtem ko je termometer v reki kazal +3?C. Bil sem presenečen, da si je dogodek prišlo ogledat veliko Celjanov, še bolj pa nad pogumom udeležencev novoletnega plavanja. Dogodek je organiziral Kajak kanu klub Nivo.

Moj mariborski prijatel, Tone Cesnik mi je takoj, ko si je pogledal video, poslal dve fotografiji z naslednjm komentarjem:"Tako pa je bilo v Savinji pred 40.leti. Mariborski padalci po napornem treningu na celjskem letališču."


Kopali so se (od spodaj navzgor):

Hinko Vidmar,

Tone Cesnik,

Milan Fujs,

Milan Ogrizek,

Edi Vrečko.

Ekipa seniorjev se je v ponedeljek 21.1.2016 zbrala ob akumulacijskem jezeru na Savi v Radečah, da v vodi preizkusi svoje nove modele. Nikotova veteranka je bila za vzgled ostalim!

Boris Blažič(1949-2016)


Borisa ni več Izgubil je boj z zahrbtno boleznijo. Pred mnogimi leti je Boris prišel v na? klub  na povabilo, da oživi padalsko dejavnost. Dela se je lotil zagnano in rezultati so bili kmalu vidni. Toda nesrečni slučaj je njegovo padalsko dejavnost za vedno končal. Nikoli ne bom pozabil, kako je klečal na opornicah Super Cuba, potem ko sva zgrešila mesto odskoka in je bilo treba nalet ponoviti. Neverjetno sem mu zaupal, saj sem letalo pilotiral brez padala. Kasneje  se je posvetil motornemu letenju in vzdrževanju letalskih instrumentov. Vedno je bil pripravljen pomagati, zato je bil med letalci zelo priljubljen. Z zaskrbljenostjo smo spremljali njegovo bolezen in potiho upali, da jo bo premagal. Ni je. Ne bom več slišal njegovega glasu: "Pero, kako si?" Ostali smo brez prijatelja, za katerim bo ostala velika praznina. V njegov spomin sem uredil kratek posnetek najinega dolgoletnega druženja.

Aeroklub Celje je na pobudo Polutnik Erazma organiziral osvežilna predavanja za podaljšanje pooblastil jadralnim pilotom. Največ zaslug, da je dvodnevni seminar odlično uspel, ima Toni Šibanc, ki je v organizacijo vložil veliko truda. Poznanstva Uroša Krašovica so pripomogla, da se je seminarja udeležilo kar nekaj eminentnih gostov. Ta video je samo kronologija dogajanj. Predavatelji so povedali veliko več uporabnih nasvetov. Dvodnevno dogajanje sem posnel kot reportažo.
Dušan Dobovičnik(1948-2016)

Z Dušanom sva bila sošolca v gimnaziji. Oba je bolj zanimal šport kot pa učni uspeh. Dve zimi sva celo skupaj igrala hokej pri domačem klubu v Celju. On je bil napadalec, jaz obrambni igralec. Bil je bolj uspešen kot jaz, saj je po končani športni karieri postal hokejski trener. Jaz sem končal med piloti.  Med tem časom sva se srečevala samo še na obletnicah mature. Po upokojitvi in ko se je ustalil v Mariboru, sva redno komunicirala po Skypu. Imel je izredno željo, da bi se vsaj enkrat peljal z jadralnim letalo in to mi je vsakokrat, ko sva se srečala, tudi povedal. Ko nisva imela časovnih zadržkov, sem ga povabil na celjsko letališče in mu željo tudi izpolnil. Sedaj ga ni več. Ostal bo samo spomin na "čnika", ki je bil med sošolci 4.F zelo priljubljen.

 Skoraj istočasno kot Dušana, sem zgubil še enega sošolca, Jože Sovinc - Mižija (1949-2016). Vedel sem, da se bori s hudo boleznijo in da ima po vrhu še sladkorno bolezen. V glasbenem spotu MI 2 je odigral naslovno vlogo. Nazadnje je delal kot muzejski restavrator v Muzeju novejše zgodovine.  Toda še vedno sem upal, da bo lahko prišel na petdeseto obletnico. Sedaj vem, da ga ne bo. Ostajajo le spomini nanj in grob na celjskem mestnem pokopališču.

Hotimir Lešničar-Merik (1950-2016) je bil tudi moj sošolec. Sedel je tik pred menoj. Doštudiral je medicino in ostal v Ljubljani. Kot sošolec je bil zelo priljubljen še posebno, ker je redno in vestno izpolnjeval domače naloge. Nemalokrat sem le-te tudi jaz prepisal od njega. Njegova mama je bila profesor na gimnaziji, zato smo bili redno obveščeni, kaj se je bistvenega o naši razredni skupnosti dogajalo v zbornici. Bili smo zelo živ in glasen razred, zato so nas želeli porazdeliti med ostale razrede. Ko je ta vest prišla do nas, so ukrepale sošolke in se v interesu, da ostanemo skupaj, za eno leto žrtvovale, da so sedele skupaj s sošolci v isti klopi. Profesorji so bili zadovoljni in mi tudi, ker smo ostali skupaj vse do mature. Bil je izreden glasbenik! Če je le imel priložnost nas je zabaval z igranjem na klavir. Uživali smo ob njegovi spretnosti, kako je iz belo črnih tip ustvarjal čudovite melodije. Tega užitka ne bomo več imeli, saj nas je Merik, po hudi bolezni, veliko prezgodaj zapustil.

 


Fotografijo je naredil in mi jo poslal Mario Borjanović, doma iz Maribora, ki se je sprehajal po peš poti ob Šmartinskem jezeru.

V soboto 04.6.2016 je podjetje Tuš organiziralo že 17. Tušev vzpon kolesarjev in pohodnikov na Celjsko kočo. Prireditev ima tekmovalno rekreacijski značaj. Prijazno povabilo Doroteje me je vzpodbudilo, da sem začel priprave na snemanje. Dogodek sem nameraval posneti s tremi kamerami, pa sta na koncu ostali le dve. Dobil sem akreditacijo, ki mi je omogočila, da sem se klub zapori ceste, povzpel na snemalno mesto in nato do cilja. Postavil sem se na najbolj strmi del proge, kjer sem skozi objektiv kamere občudoval pripravljenost tekmovalcev. Video.

Kajak kanu klub Celje je 11.6.2016 na Špici organiziral tekmo za svetovni pokal. Dan prej so tekmovalke in tekmovalci iz celega sveta tekmovali v spustu, medtem ko je sobota bila namenjena šprintu. Na kratki progi je odločala moč in pa pravilna izbira smeri vožnje. Dve kvalifikacijski vožnji sta odločali o udeležencih finala, ki ga je organizator prestavil v nočni termin. Boj za medalje so pričeli ob 21.00 uri. Zato je kvaliteta nočnih posnetkov slabša.

Leto je naokoli in Peter Boneto je prišel ponovno na obisk.  Klub temu, da se s Petrom redno slišiva, je druženje ob hrani in pijači, na zadovoljstvo vseh, trajalo precej dolgo.

Martin Klančišar, Roman Robič in moja malenkost je na Šmartinskem jezeru organizirala 4. regato radijsko vodenih jadrnic kategorije F5G in RG65. Lepa sončna sobota je  na obalo jezera zvabila kar lepo število vetroljubcev v obeh kategorijah. Na zadovoljstvo vseh je tekmovanje potekalo tekoče, čeprav smo imeli nekaj težav z ozvočenjem regatnega polja. Fotografije si lahko pogledate v mojem spletnem albomu. Video.

V petek 22.7.2016 se je po dobrem mesecu urjenja končalo začetniško jadralno šolanje desetih tečajnikov, no če sem natančen devetih in ene tečajnice.Tri dni sem redno hodil na letališče, ter tako posnel zaključno dejanje šolanja - prve samostojne lete tečajnikov. Skupina je bila zelo homogena, sa so vsi laširali v enem dnevu, kar je dokaz, da sta Teodor in pripravnik za jadralnega učitelja Miha, v šolanje vložila vso svoje znanje. Ugotovil sem, da se sistem šolanja, ki sem ga uporabljal vseh 27 let mojega službovanja v klubu, ni nič spremenil. Le vitlo bo treba kupiti novo, ker tej počasi popuščajo moči. Tajdo Kolar sem poprosil, da napiše svoj pogled na potek samega šolanja. Video.


Moj gimnazijski sošolec Jože Ocvirk (v isti klopi sva sedela tri šolska leta) mi je poslal poročilo z ribolova na Aljaski, ki ga je podkrepil s fotografijami.
Živjo!

Ob koncu julija sem bil dva tedna na Aljaski.  Bil sem gost mojega lovskega partnerja. Povabil me je na teden dni ribolova na ščuke. Sam  sem dodal še par dni potepanja osvežitev spomina. Na Aljaski sva z Mileno že jagala na Kodiak Islandu, zdaj pa sem šel malo pogledat  še za postrvi in losose.
Ščuke smo lovili na zahodu Aljaske, na reki Innoko v porečju Yukon river. Izhodišče je indijanska naselbina Holy Cross. Aljaska je pojem predvsem za lososa, morda še za postrvi, nikoli pa nisem slišal za ščuke. Po tednu v divjini in ribolovu pa lahko zatrdim, da je to vsekakor najboljši ribolov na ščuke na svetu. Takšne gostote kapitalnih ščuk ne najdeš nikjer!
Ujel sem kakšnih sto ščuk v petih dneh ribolova. Polovica jih je merila 90 cm plus.  21 med njimi je bilo večjih od 100 cm. In še moje navečje (po dolžini): 117, 122, 124 (2x) in 127 cm. Podobno so lovili tudi ostali trije soribiči. Največja ujeta te dni je merila neverjetnih 137 cm!
Ribolov je seveda le z umetno vabo (blestivka, vobler, potezanka). Nobenih trnkov trojčkov, le enojček. Eden sam! In še ta brez zalusti. Vse ribe smo spuščali brez da bi jih jemali iz vode. Bruce (outfitter in vodi?)  je  precej robat možak mojih let in nobene ščuke pod 115 cm niti slikat ne pusti. Le za res velike je razpel podmetalko, sledijo tri, štiri fotke (največkrat kar on z ribo) in nato ščuko  nazaj v vodo.
Prilagam nekaj fotk teh največjih ščuk, med njimi tudi rekorderko 137 cm.
Lep pozdrav in DP
Jože Ocvirk

V 10. številki RIBIČ letnik 2016 je Jože objavil obsežno reportažo o svojem ribolovu na Aljaski.


Pred kratkim mi je poslal nekaj fotografij z ribolova zlate ribice. Ribaril je v džungli Argentine. V gimnazijskih letih je trnek namakal v Sotli, sedaj pa...

Litva je organizirala 34.svetovno prvenstvo FAI v jadralnem letenju v klubskem in standardnem razrede ter razredu dvosedov do 20 metrov razpetine. Tekmovanje se je končalo za celjska jadralna pilota Erazma Polutnika in Sebastjana Ram?aka z odličnim rezultatom, saj sta zasedla četrto mesto. Čestitamo!


Niko Skočir, lastnik jadrnice Mini 12, nam je omogočil užitek jadranja na akumulacijskem jezeru v Radečah. V jadralskih veščinah smo se poleg lastnika še preizkusili: Roman, Marko, Martina, Martin (kompletna družina Klančišar) in seveda kot zadnji, moja malenkost. Še video zapis dogajanja.

Lep sončen in vroč dan (15.8.2016) se je končal z hudimi nevihtami s točo in udari strel. Ena je na letališču v Levcu najprej udarila v dve vrbi, se odbila v strelovod na najstarejšem hangarju ter zanetila požar. Hangar je pogorel skupaj s transportnimi vozovi in jadralnimi letali, ki so bila v njih. Škoda je ogromna. Bi pa bila še večja, če bi se ogenj razširil še na oba hangerja. Temu se imamo člani Aerokluba Celje zahvalit hitremu posredovanju levških gasilcem, katerim so se pridružila še ostala prostovoljna gasilska društva v regiji in seveda celjski poklicni gasilci z vso razpoložljivo tehniko.

V soboto je na pogorišču starega hangarja potekala čistilna akcija.  Na moje začudenje, se je akcije udeležilo veliko število aktivnih članov kluba in  tudi članov drugih slovenskih klubov. Nisem jih štel, lahko pa vam zagotovim, da jih ni bilo malo. Na povizu je bilo zaprošeno, da si sami preskrbimo zaščitne rokavice. Jaz sem se poleg rokavic opremil še s fotoaparatom. Neredil se preko 150 fotografij in nekaj video zapisov, tako da sem lahko kasneje sestavil en zgodovinski zapis solidarne akcije. Zaradi velikega števila delovnih rok in delovnega stroja, je delo potekalo hitro in do opoldneva smo lahko že malo počivali. Popoldan je sledil še začetniški piknik. Slogan, ki ga je na letalskem mitingu obiskovalcem povedal Rok Marin: "Nič ni nemogoče, to je Aeroklub Celje", še vedno drži. Video. Google foto.

Pri vsej tej zgodni ne smemo mimo podjetja Oder, ki izvaja gradbena dela visoke in nizke gradnje. To je družinsko podjetje, kateraga direktorica je Košenina Ramšak Janja.
Dokler si ni ustvarila družine, je bila aktivna jadralna pilotka. Naslednji dan, je takoj po tem, ko so uradne osebe končale z ugotavljanjem vzrokov požara, poslala tovornak in nakladalnik katerega je upravljal njen brat. Za arhivo in začasno pisarno upravnika je preskrbela kontejnerja, z železno ograjo zavarovala objekt, ko so bila dela  končana, sama pa je z možen sodelovala v čistilni akciji. Janja, člani kluba smo ti za pomoč neizmerno hvaležni!


Spoštovani člani Aerokluba Celje!


 Sem eden tistih letalcev veteranov, ki sem konec leta 1952 z Mulej Milanom prišel po 4.klasi ŠROA v AK Celje in tam ostal slaba tri leta. Tam sem spoznal tudi svojo soprogo.

Po mojima hčerama Meliti in Marinki - nesojenima letalkama pa sledeče: čeprav sem bivši član in me na AK Celje vežejo fantastični spomini na takratno članstvo, Maksa Arbeiterja. Lakoviča, Danice Rabuza in vse ostale funkcionarje AK Celje, pa me je močno prizadela vest o  požarni  ujmi prvega hangarja AK Celje.

Sočustvujem, pomagati ne morem. Slišim, da je vse posnel nekdanji upravnik letalske šole Karner Peter, moj učenec motorne pilotaže na Aero 3 s Črtom Rojnikom na šolanju za ŠRVO v Moškranjcih  na Ptuju. Ostale štorije - zgodbe iz AK Celje pozna Mulej. Karner Peter ima tudi vso mojo pisno zgodbo v AK Celje.

V AK Celje sem priletel z letalom UT-2, 1.maja 1954 in pristal na poplavljenem letališču. Kasneje sem šolal na UT-2, Perka Branka, Velej Vladota, Daneta in Mileta Tovornika, opravil trajanje za srebrno C značko jadralnega pilota na Kunigundi in prelet z Vajo Celje - Ptuj. Konec 1954 leta, me je Letalska zveza Slovenije poslala za upravnika letalske šole v Postojno, kjer sem bil član AK Postojna  kar 70 let in šolal pilote za Primorsko, trasiral in izgradil prvo fazo letališča Portorož.


Pa bodi dovolj!

Lep pozdrav in v obujanju spominov na Maksa Arbeiterja ter vse, ki jih ni več med nami in pozdrav vsem vam, ki še vztrajate z novo generacijo!

Vaš nekdanji član, jadralni pilot 1947 Kompolje in Ribnica, 1948 leta Bloke, 1950 pilotska šola Ruma, 1951-52 ŠRVO, Vršac, pilot Adrie Airways in Jat-a, letel na 61 tipih letal ( od tega 7 potniških - 5 reakcijskih), ter vaš stari prijatelj in nekdanji član, 86 letni Drago Gabriel.

Živeli in novega hangarja vam želim!


S pozdravi še enkrat!

 Drago Gabriel

Bogdan Mirnik, njegov oče je bil pobudnik za začetek letalstva v Celju, je končno doživel trenutek za katerega si je prizadeval vrsto let. V Zgodovinskem arhivu so v torek 18.10.2016 ob 18.00 uri odprli razstavo Začetki jadralnega letalstva v Celju. Velik obisk otvoritve je presenetil tudi same avtorje razstave. Tudi sam sem bil presenečen nad obiskom. Pogrešal sem pa vodilne v klubu! Mislim, da bi bilo spodobno, da bi se predstavnik kluba vsem, ki so skrbno pripravili razstavo, zahvalil za ves trud. Kratek fotografski zapis dogajanja na otvoritvi razstave. Niko Slana je na portalu slovenskih letalcev, objavil komentar otvoritve s slikovnim materialom.


Bogdan Lemut me je fotogafiral na modelarski tekmi za svetovni pokal v Šentjerneju na Dolenjskem, kjer sem imel vlogo sodnika.  Ves prosti čas sem porabil za snemanje dogajanje na in ob tekmi. Nastal je zanimiv video zapis!

Moji videi

Vsi moji videi na YouTubu.

Tušev kolesarski vzpon na
Celjsko kočo


Kolesarjenje na Celjsko kočo.

Mini 12

V požaru, ki ga zanetila strela nam je popolnoma zgorel najstarejši hangar.